Skoraj vsi izmed 330 otokov Fidžija, v smaragdno zelenem in sinje modrem oceanu, imajo samotne plaže, modre lagune, kokosove palme, eksotične cvetice, tropski deževni gozd in očarljiv podvodni svet.

V senci dreves deževnega gozda se skrivajo tipične hribovske vasice, kjer se sivo črni prašiči kopajo v blatu, možje sedijo v krogu pred s slamokritimi kočami, se pogovarjajo, kadijo in pijejo iz velike lesene posode. Na prodnati obali rek posedajo žene, otroci pa čofotajo v vodi.

Fidži leži v jugozahodnem Pacifiku, okoli 2000 kilometrov severno od Nove Zelandije in 3000 kilometrov vzhodno od Avstralije ter 5000 kilometrov jugozahodno od Hawajev. Fidži je od leta 1987 republika in ima okoli 820.000 prebivalcev. Abel Tasman je bil prvi Evropejec, ki je leta 1643 videl otoke, naslednji pa jih je leta 1770 obiskal James Cook.

Nekoč so arhipelag imenovali "otok kanibalov", saj so si ljudje, ljudi še v devetnajstem stoletju občasno "pripravili za kosilo". Prava lakota po človeškem mesu ni bila tako pomembna kot verovanje, da bo moč ubitega prešla na tistega, ki ga je pojedel. Največkrat so imeli privilegij pojesti kaj človeškega plemenski vodje in duhovniki. Ti so veljali za žive predstavnike bogov. "Človeških jedi" se niso smeli dotikati, zato so jih njihovi podložniki hranili z lesenimi vilicami. Šele britanski misionarji so pričeli iztrebljati kanibalizem in imeli nekaj žrtev tudi v svojih vrstah. Nazadnje so enega izmed njih pojedli leta 1867. Misionarja Thomasa Bakerja so pojedli zadnjega, ker se je dotaknil poglavarja plemena, kar je veljalo za posebno veliko predrznost. Danes so takšni kruti rituali izginili, "apetit" domačinov pa je naravnan predvsem na tipične pridelke kot so sladek krompir,ananas in banane.

Sorodne države:    Fidži Avtor besedila: Silverka Lesjak Klapš Vir informacij: Horizont, odkrivajmo svet