Gnezdenje želv usnjač je bila nekoč ena glavnih turističnih znamenitosti po vsej Maleziji, predvsem pa na obalah države Terengganu na vzhodu države, kjer je bilo eno od desetih glavnih gnezdišč.

Od leta 2000 v Maleziji ni niti enega želvjega mladička več, ki bi prišel do morja. Večina za to krivi lokalno prebivalstvo, ki ima zelo rado na jedilniku želvja jajca, krivi pa naj bi bili tudi hitri razvoj ob obali ter neprimerno ribarjenje.

Malezija je imela včasih eno največjih populacij želv usnjač na svetu. Leta 1950 je tam gnezdilo več kot 10.000 samic, do leta 1984jih je bilo le še 800, lani pa so našli pet gnezd, v katerih pa se ni izlegel niti en mladič. Znanstveniki menijo, da je populacija usnjač v tem delu premajhna, da bi se lahko še kdaj obnovila. Svoje je prispevala tudi zmota zaščitnikov želvjih jajc, ki so jih leta zbirali v odprtih škatlah, dase je lažje zbirala sončna toplota. Niso vedeli, daso tako "proizvedli" na tisoče samic in praktično nobenega samca. Šele v 90. letih prejšnjega stoletja so do njih prišle znanstvene ugotovitve, da se pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija skoraj gotovo izleže samica, pri temperaturah pod 28 stopinj Celzija pa skoraj gotovo samec.

Sorodne države:    Malezija Vir informacij: Horizont, odkrivajmo svet