Malarija Malarija je po svetu še zelo razširjena infekcijska bolezen z različno hudim potekom in včasih tudi smrtnim izidom. Razširjena je predvsem v tropskem in subtropskem vlažnem in toplem okolju, kjer so razmere ugodne za življenje komarjev vrste Anopheles, prenašalcev parazitov vrste plazmodij, ki so dejanski in neposredni povzročitelji bolezni. Endemična področja malarije zelo sovpadajo s kraji,ki sodijo med najzanimivejše turistične cilje popotnikov.
Malarija še vedno sodi med glavne vzroke umrljivosti ljudi po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO zboli letno po svetu 300 do500 milijonov ljudi, od katerih jih 1 do 2,7 milijona umre, med njimi žal največ otrok. Svetovno razsežnost težave ilustrira podatek, da so za proučevaje malarije podelili že štiri Nobelove nagrade. Številni poskusi, da bi malarijo po svetu izkoreninili, žal iz različnih vzrokov niso povsem uspeli. Program izkoreninjenja iz petdesetih let prejšnjega stoletja je iz razumljivih vzrokov uspel bolje ali celo popolnoma v razvitejših delih tropskega in subtropskega pasu,v nerazvitih in manj razvitih delih je uspel slabo, Afrike pa sploh ni zajel.
Področna razširjenost
Razširjenost malarije po svetu je odvisna od klimatskih razmer, kot so temperatura okolja, vlažnost zraka in količina padavin. Preprosto bi lahko dejali, da gre za bolezen toplih močvirskih predelov. Tudi ime bolezni kaže na to, saj malarija izvorno pomeni »slab zrak«. Ključni zunanji dejavnik je temperatura, ki ne sme pasti pod 20 stopinj, saj se v takšnem okolju paraziti vrste Plazmodij ne morejo razmnoževati. Tudi znotraj večjih krajevnih območij malarije s plazmodiji okuženih komarjev ni pričakovati na višjih nadmorskih višinah, v puščavah (razen v oazah) in med hladnimi obdobji.
Kako zbolimo
Ljudje običajno zbolijo, ko jih ugrizne okužena samica komarja vrste Anofeles. Samo ta vrsta komarjev lahko prenaša malarijo in to šele po tem, ko so se same okužile s pikom okužene osebe in s tem postale začasni gostitelj različnim tipom parazitov vrste Plazmodij (P. vivax, P. ovale in Plasmodiumfalciparum). Prenos bolezni s človekana človeka je izjemno redek, lahko panastane pri transfuziji okužene krvi(svarimo pred darovanjem krvi neposredno po prihodu iz endemičnih območij malarije). Kot že rečeno, so dejanski povzročitelji bolezni paraziti vrste plazmodij, vendar kot ostali paraziti samostojnega življenja v naravi niso zmožni. Za preživetje potrebujejo gostitelja, najprej komarja, nato pa človeka. Ob piku okužene osebe se paraziti najprej zadržujejo v črevesju in jetrih komarja nekaj tednov. Nato se naselijo v žlezah slinavkah in pri naslednjem piku pridejo paraziti v kri človeka. Za krajši čas se naselijo v jetrih, kjer se razmnožujejo. V tem času okuženi nima znakov bolezni. Izbruh malarije se zgodi kmalu po tem, ko se paraziti naselijo v rdečih krvničkah. Odpoku rdečih krvničk se iz njih sprostijo različni toksini, ki povzročajo znake bolezni.
Znaki bolezni
Znaki malarije se največkrat pojavijo deset dni do štiri tedne po piku okuženega komarja. Lahko nastopijo že poenem tednu ali pa celo leto dni po prvotni okužbi. Dve vrsti Plazmodijev lahko ostaneta v speči in neaktivni obliki v jetrih okuženega celo do štiri leta. Po poteku tega obdobja iz jeter prestopijo v rdeče krvničke in jih postopno uničujejo, kar daje znake bolezni. Razumljivo se po tako dolgem inkubacijskem času ob pojavu znakov bolezni na malarijo ne posumi tako hitro, kot če popotnik oboli že na potovanju ali neposredno po prihodu z endemičnega območja malarije. Odlog nastopa bolezenskih znakov lahko povzročijo tudi zdravila za preprečevanje malarije, ki jih je okuženi in sedaj bolni potnik uporabljal na območju razširjenosti malarije. Bolezen se pojavi kot splošno slabo počutje z vročino in znaki, podobnim gripi, ki zajemajo mrzlice, tresenje, glavobol, bolečine v mišicah in hudo utrujenost. Za razvoj teh znakov je krivo razpadanje rdečih krvnih telesc (eritrocitov) in sproščanje toksinov v kri. Zaradi izgube in propadanja eritrocitov lahko nastopi tudi slabokrvnost in rumenilo – rumeno obarvanje kože in vidnih sluznic zaradi nalaganja bili rubina. Infekcija s parazitom Plazmodium falciparum (enem izmed štirih tipov Plazmodijev) lahko nezdravljena povzroča tudi odpoved ledvic, mentalno zmedenost, komo in celo smrt. V boju proti malariji imajo odločilno vlogo preventivni ukrepi, ki vam jih bomo podrobno predstavili v naslednji številki.
|
Članki in novice - 
