Potepanje po Irski, po smaragdnem otoku, kot mu pravijo, in srkanje znane »črnine«, človeka popolnoma prevzame. Tradicionalni pubi so zavetje, kamor se zatečeš pred hitrim življenjem na ulici. Skoraj v vsakem lahko poslušaš tradicionalno irsko glasbo, kjer glasbeniki ne igrajo za plačilo, temveč le za pivo ali dva, ob njej pa kar pozabiš na število kozarcev, ki si jih spil. Srce dežele so prestolnica Dublin, mogočni klifi na zahodu, pa gradovi in kamnita kraška pokrajina … Vse to je prava Irska, država, ki se je v zadnjih petnajstih letih prelevila iz dežele tretjega sveta v bogato in sodobno evropsko deželo.

Ta majhna otoška država je v svetu znana zaradi bučnih zgodovinskih dejstev, dobre turistične ponudbe in pivskega »pridiha«. Na severu otoka šesto krajev, imenovanih Ulster, sodi pod Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Tam so odnosi med prebivalci protestantske in rimsko katoliške vere še danes zaostreni. Večna nasprotja, sovraštvo in nenehno nasilje med verama je bilo v preteklosti bolj prisotnokot danes, vendar, kot pravijo prebivalci Severne Irske, še zdaleč niso pozabljena. Irska šteje približno pet milijonov prebivalcev, kar je manj kot pred stotimi leti, ko je na otoku bivalo okoli osem milijonov Ircev. V devetnajstem stoletjuje v državi pustošila krompirjeva lakota, katere posledici sta bili smrt in migracija naroda. Takrat se je populacija zmanjšala na šest milijonov in se kasneje zaradi migracij še zmanjševala.

Dublin prestolnica z dušo
Že ob prihodu v mesto me je navdušila skladnost starih, znamenitih hiš iz 18. stoletja in novega dela mesta, ki je zrasel v letih, odkar je Irska del Evropske skupnosti. V Dublinu vsak najde kaj zase. Mesto je bogato z literarno in glasbeno zgodovino; James Joice, čigar najbolj znano delo Ulikses je vgravirano v kovinske plošče po celem mestnem jedru, pa Oscar Wilde in George Bernard Shaw, znana rokerska zasedba U2, The Dubliners in številni drugi ustvarjalci so del kulturnega mozaika Dublina. Tudi ljubitelji muzejev in galerij ne ostanejo razočarani. Na ogled so Nacionalni muzej in Nacionalna galerija, pa Trinity college, v njem lahko občudujemo enega najstarejših rokopisov na svetu Knjigo Keltov (Book of Kells)iz leta 800. Med muzeji zagotovo izstopa moderniziran muzej Guinnessa, ki nas pouči o pridelavi znanega črnega piva, imenovanega tudi stout. Ob obisku Dublina nikakor ne smemo pozabiti na Temple bar, enega najstarejših delov mesta s številnimi pubi, restavracijami in trendovskimi trgovinami. To je center zabave, ki zaživi v popoldanskem času, ko se ljudje vračajo iz službe in si v pubu obvezno privoščijo pint ali dva. Zabava in odlično vzdušje z živo tradicionalno glasbo se proti večeru nadaljuje po vseh pubih. Zanimiva oblika ponočevanja je tako imenovan pub crawling, ki pomeni obleganje prav vseh pubov po Temple baru in bučno veseljačenje.

Klifi na zahodu
Iz glavnega mesta se moje potovanje nadaljuje proti zahodni obali. Z vlakom prispem v Galway, obalni ribiški kraj, kiga krasijo kamnite hiše, ozke ulice in prepolni pubi, iz katerih se sliši glasna zabava. Galway z okolico je tudi največje področje na Irskem, kjer prebivalci govorijo tradicionalni irski jezik (Gaelic). Od nekdaj je kraj privabljal glasbenike, umetnike in mladino. Glavna turistična privlačnost za obiskovalca je tudi tukaj nočno življenje in pubi, v katerih ob kramljanju z domačini pijača teče kar v potokih. Mesto slovi po odlično pripravljenih morskih jedeh. Glavna dejavnost domačinov je že od nekdaj ribolov, in če ste ljubitelj rib, školjk in drugih morskih specialitet, je Galway pravi kraj za gurmansko pokušanje. Na poti po zahodni obali proti jugu obiščem eno najbolj prepoznavnih turističnih točk na Irskem, znane klife, imenovane Cliffs of Moher. To so tisti klifi, ki smo jih neštetokrat videli na predstavitvenih spotih na Evroviziji, na kateri so po uspešnosti Irci pravi rekorderji. Čudovita zelena pokrajina se tukaj ostro zaključi. Obala je navpično odrezana,najvišja točka pa se nad morjem dviga 203 metre visoko. Ob stene se sunkovito lomijo valovi in prešine te neprijetna misel, da se pred tabo odpira ocean, naslednje kopno pa je šele vzhodna obala Amerike.

Kamnita dežela
Moja naslednja postojanka je pokrajina Burren. Boireann, po irsko kamnita dežela ali kras, močno spominja na kraško pokrajino na Primorskem. Kilometre na okoli se razteza področje apnenca in prav zanimivi so dolgi, neprekinjeni zidovi iz naloženih kamnov. Vsak se sprašuje, čemu so tam in čemu služijo. V času krompirjeve lakote in migracij, ko so na Irskem vladali Angleži, so morali domačini za preživetje močno garati. Da bi kmetovalci kamnito področje lažje obdelovali, so morali iz prsti pobrati vso kamenje. Ko se je njihovo »zidanje« končalo in so se znašli pred morjem, so jih vkrcali na ladje in izselili v Ameriko. Mnogi dolge poti zaradi lakote niso preživeli. Odpravim se naprej po obali in se ustavim v majhnem, priljubljenem mestecu Doolin. Navkljub svoji majhnosti je kraj v svetu poznan po tradicionalni irski glasbi in plesu. Pubi privabljajo najrazličnejše ljudi. Svoj »mir« so v Doolinu našli tudi The Pouges in The Rolling Stones, ki so v lokalnih pubih igrali svoje nove melodije. Z avtobusom nadaljujem pot naprej proti jugu in obiščem drugo največje mesto na Irskem, Cork. Kraj, kjer dokončno obupam nad napenjanjem ušes in vsem znanjem angleščine. Irsko narečje je zanimivo, a včasih sila nerazumljivo. Še Irci iz drugih krajev domačinov ne razumejo, zato je čvekanje z domačini v Corku lahko prava avantura. Tudi način življenja je počasnejši, bolj južnjaški.Če v Dublinu stout pomeni Guinness, potem vam bo točaj tukaj ob naročilu natočil Murphy's ali Beamish, prav tako črni pivi, ki ju proizvajajo v Corku. Nedaleč iz mesta je popularna turistična točka – grad Blarney. Grad, ki je bil zgrajen v 15. stoletju, ima prav posebno zanimivost. Poseben kamen na stolpu, imenovan Blarnijev kamen, je za uresničitev skrite želje potrebno poljubiti.

Pivo "teče v potokih"
Na irskem pijača pomeni pivo, pa naj bo to svetlo ali temno. Najbolj znano črno pivo je dublinski Guinness, naročite pa lahko tudi Murphy's ali Beamish. Med svetlimi vrstami piva izstopajo Harp, Kilkenny, Smithwick's inCaffrey's. Ob vračanju v Dublin se ustavim še v kraju Kilkenny, kjer proizvajajo istoimensko pivo, in si še zadnjič pred povratkom privoščim pristno irsko pivo v starem, temnem pubu, kjer se čas kar ustavi in te le redek sončen žarek, ki prodre v notranjost, spominja na to, da zunaj puba življenje vendarle teče naprej. Med priljubljenimi alkoholnimi pijačami so tudi viskiji in Irci so pionirji njihove proizvodnje. Irski viskiji so trikrat destilirani (škotski in drugi pa le dvakrat), kar naj bi viskiju dalo bolj pristen okus od škotskega, ki naj bi po njihovih besedah imel okus po zažganem. Da bi bili še bolj unikatni, Irci viski napišejo z e, torej whiskey in ne whisky, kot se na primer piše škotski. Med najbolj poznanimi so Jameson's, Paddy's, Powers in Bushmills, ki ga proizvajajo v okraju Antrim na Severnem Irskem, kjer stoji najstarejša destilarna na svetu, iz leta 1608. Še ena, sicer manj priljubljena alkoholna pijača med domačini, je irskakava (Irish coffee), ki je glede na priljubljenost med domačini bolj ali ne le dober turistični proizvod. Gre za mešanico kave in viskija, postreženo v kozarcu in prelito s smetano. Pri hrani pa so Irci dokaj skromni. Tradicionalno pri irski mizi postrežejo s klobasami, govedino, jagnjetino in svinjino, pa tudi morska hrana je zelo priljubljena, posebno na zahodu. Med najbolj poznane jedi sodijo irska obara, Coddle (dublinska jed – obara) in Guinness cake (priljubljena sadna sladica z okusom Guinnessa). Starejše gospodinje znajo speči odličen domač kruh in pripraviti viskijevo marmelado, ob čaju pa Irci uživajo tako imenovane scones– okusne prigrizke, ki jih lahko ješ kadar koli. Tudi v pubih v času kosila strežejo hrano, h kateri seveda sodi nepogrešljiva osvežitev – pivo. Če je pivo, odlična irska glasba in sproščeno kramljanje z radovednimi Irci v enem izmed mnogih pubov, to, kar želite, vas Irska zagotovo ne bo razočarala. Slainté – pa na zdravje!

Sorodne države:    Irska Vir informacij: Horizont, odkrivajmo svet