PUSTOVANJA: Borovo gostüvanje v Prekmurju

Skoraj ves evropski svet pozna v pustnem času vlečenje debla. Posebno inačico te šege, ki ima svoj pomen tudi v tradicionalnem sklepanju zakonske zveze, poznajo na Goričkem in Ravenskem v Prekmurju in jo imenujejo borovo gostüvanje.

Kot pove že samo ime šege, gre za ženitev(gostüvanje) z drevesom, ki je največkrat bor, lahko pa je tudi smreka. Podobno kot vlečenje ploha, se tudi borovo gostüvanje priredi le v tistih vaseh, kjer se od pusta v preteklem letu dopusta v tekočem letu ni nihče poročil. Etnologi še danes niso uskladili pogledov na starost in izvire te šege, ki zahteva velike priprave, veliko število sodelujočih "igralcev" in še večje število gledalcev (lahko tudi po več tisoč). Glede starosti borovega gostüvanja sta najbolj pogosti dve hipotezi. Nekateri menijo, da šega ni starejša od leta1921, ko naj bi jo prvič po avstrijskih vzorih odigrali v Puconcih. Drugi spet menijo, da je šega veliko starejša od leta 1921 in da naj ne bi šlo za kopiranje avstrijskega izvirnika. Znana je bila že veliko prej v Prekmurju in leta1921 naj bi jo po daljšem času le obnovili. Prihodnja raziskovanja bodo dala dokončno sodbo o njeni starosti. Veliko pomembnejše je seveda dejstvo, da je borovo gostüvanje danes v Prekmurju zelo popularno in se razvija, spreminja, podobno kot tudi druge oblike pustne dediščine na Slovenskem dobiva značaj turistične prireditve.

Sorodne države:    Slovenija Vir informacij: Horizont, odkrivajmo svet