Haiti: Skrivnostna dediščina - vudu V Haitiju je večina domačinov rimokatolikov, toda v njihovem verovanju je opazna navzočnost nečesa magičnega, kar ima korenine še v daljni afriški domovini. Poleg uradne vere je na tem delu otoka močno prisoten kult vudu, nekakšna mešanic aafriških verovanj in krščanskega nauka.
Seanse z duhovnikom oziroma vračem so menda namenjene čisto življenjskim stvarem: vrač ti z zaklinjanjem, zabadanjem igel v človeške figure in plesom omogoči nenadejano ozdravitev ali pa, na posebno željo, bolečine, bolezen ali celo smrt tvojemu sovražniku. Vudu seansa pa je lahko tudi priložnost za družabno srečanje sredi vasi, na katerega sem slučajno zašel nekega večera. Privabili so me zapleteni in hitro se spreminjajoči ritmi bobnov in zvonki glas kovinskega ostanka bog ve katerega avtomobilskega dela. Pridružili so se jim zamolkli glasovi kot oglje črnih domačinov, ki so pospremili gručo žensk in moških. Bosi podplati so poplesovali pred čudnimi znamenji v pesku, med katerimi je bilo moč razbrati debelušno postavo dekleta, nekakšnega drevesa in množico rombov ter krogov. Rokovali so se s sedečimi v krogu in z ritmičnim korakom pojoč nadaljevali samo njim znan obred. V porajajoči se temi je bilo kmalu le še slutiti črna telesa, ki se kot duhovi neslišno podijo sem ter tja po ograjenem prostoru. Vedno hitrejši ples je dobil nov zagon s prasketajočimi baklami, katerih les je oddajal nenavadno opojen vonj. Sikajoči plameni so osvetljevali potne srage in se za trenutek ali dva dotaknili kože najpogumnejših. Sem in tja se je katero izmed črnih teles začelo stresati in opletati z vsemi okončinami hkrati, kot bi ga obsedli zli demoni. Šele glasni vzkliki sodelujočih in pljusk vode jih je spravil iz nekakšnega transa ...
|