Haiti: Pogled v preteklost Kolumb se je prvič izkrcal na otoku Hispaniola prav v bližini današnjega pristanišča Cap Haiti. Tu je skupaj z bratom Bartolomejem pustil manjšo skupino konkvistadorjev, da bi ustanovili novo kolonijo.
Toda Španci so kmalu zapustili neprijazno severno obalo in se preselili na vzhodni konec otoka, kjer so v naslednjih letih zgradili prvo mesto v novo odkritih deželah, Santo Domingo. V času francoskih kolonialistov je bilo mesto znano Evropi pod vzdevkom Antilski Pariz. Poleg razkošnih hiš novopečenih belih bogatašev so v mestu po pariškem vzoru vzcvetela številna gledališča in lokali, v katerih se je kratkočasilo bogato meščanstvo. Mesto je imelo tedaj okoli dvajset tisoč prebivalcev, od katerih je bila vsaj polovica črnih sužnjev. Bogati evropski prišleki in povzpetni mulati so svoje premoženje merili po mulah, kravah in sužnjih. Slednji so jim omogočali bajne zaslužke s plantažami. V Haitiju je bilo kar pol milijona sužnjev in le trideset tisoč belcev, ki so z bičem v rokah skrbeli za svoj neusahljivi „vir bogastva“. V pristanišče je letno prihajalo po 1500 ladij, kar je bilo mnogo več, kot so jih v letu dni videla tudi največja francoska pristanišča v Evropi. Več kot dvajset tisoč pomorščakov je skrbelo za nemoteno trgovino med tropskih paradižem in Staro celino. V Francijo so tovorili sladkor, žganje, kavo, bombaž in kakav, na Hispaniolo pa razkošne izdelke za potrebe bogatih plantažnikov.
|
news - 
