Katalonske prestolnice: PARK GÜEL

Na Gaudíja je v veliki meri vplivalo poznanstvo z grofom in bančnikom Eusebijem Güellom, ki ga je spoznal leta 1878. Na grofa Güella je poseben vtis naredilo potovanje po Angliji, kjer je spoznal tako imenovana vrtna mesta, ki so bila značilna za renesanso.

Güell je navdušil Gaudíja, da je začel razmišljati o takem mestu, kjer bi se prepletala narava in arhitektura. Nad starim mestnim jedrom Barcelone je imel grof 20 hektarjev posestva. Zaradi strme lege lokacija ni bila primerna za gradnjo. Gaudíju je bil to velik izziv. Sam je bil tudi naravovarstvenik; naravo je hotel ohraniti nespremenjeno. Nobenega drevesa ni pustil posekati, po strmini je dal zgraditi vijugaste poti, ceste, sprehajališča, viadukte in počivališča. Pri gradnji je uporabljal vijugaste linije in naravne oblike, mitološke motive, spiralno oblikovane stolpe in velike kuščarje. Park je tako zasnovan, da daje vtis organske celote. Ob glavnem vhodu je dal postaviti dva paviljona. Zgradbi, ki sta postavljeni ob vhodu, je pokril z rdečo glazuro in belimi pikami, da sta videti kot rdeči mušnici. Nenavadno razgibane strehe je prekril s pisanimi keramičnimi ploščicami, okna pa je zaprl z rešetkami iz kovanega železa.

Zunanje stopnišče je prav tako vijugasto in okrašeno s keramičnimi ploščicami. Sredi stopnišča je vodnjak, podoben votlini. Nad njim pa je pisan zmaj in katalonski grb s kačjo glavo. Nad znamenitim vodnjakom je dvorana stebrov. Njen strop, ki ga podpira 84 dorskih stebrov, krasijo mozaični krogi. Prostor, ki je nastal med stebri, bi naj služil za tržnico in družabno središče naselja. Znamenita kačasta klop in ograja predstavlja meje trga in je vsa sestavljena iz mozaikov. Oblika klopi se zliva z obliko telesa. Delavci so baje goli sedali na moker beton, da se je sedalo prilagodilo telesu.. Med pisanimi klopmi se zabavajo stari in mladi. Gaudí je vse prej kot konvencionalen umetnik. Zaradi svojega posebnega stila so se mnogi nanj jezili. Nikoli ni vnaprej predložil arhitekturnih načrtov; sledil je svoji intuiciji, prebliskom in ustvarjalnemu navdihu. Graditev je bil zanj proces, podoben procesom rasti v naravi. Sam je bil nadzornik gradbenih del in je pri svojih zamislih potrpežljivo vztrajal. V parku Güell mu je uspelo združiti pravljično podobo fantazije in domišljije. Pred prvo svetovno vojno so gradbena dela v parku ustavili. Načrt je predvideval 60 hiš, ki pa jih zaradi finančnih problemov niso dokončali. Ostali sta samo dve, v eni je Gaudíjev muzej. Od leta 1922 je park Güell v lasti mesta. Leta 1984 pa je Unesco park razglasil za svetovno znamenitost.

Odprto: marca in oktobra od 10.00 19.00, aprila in septembra od 10.00 do 20.00, od maja do avgusta od 10.00 do 21.00, od novembra do februarja od 10.00 do 18.00. Do parka vas pripelje podzemna železnica: Vallorca ali avtobusi 24, 25, 100, postajališče 4.

Sorodne države:    Španija Avtor besedila: Maja Borin Vir informacij: Horizont, odkrivajmo svet