Viza je obvezna, vendar se jo da dobiti na vstopu v Ugando, na letališču v Entebbeju - lahko jo dobiš za 30$ (enkratni vstop), nato pa jo podaljšuješ - dvakrat zastonj, potem pa malce podkupnine in dobiš.
Varnost od Kampale na jug je 100%, ljudje prijazni, prenočišča v skoraj vsaki vasici - seveda preprosta prenočišča (postelja v sobi, kopanje v lavorju...)

Valuta je ugandski šiling, menjavajo najraje dolarje in evre, evre včasih še celo za mogoče kaj več kot je navada. Banke imajo itak ekstremno nizek tečaj, tako da se v nobeni ne splača menjavati. Travellers čeki, se splačajo samo v glavnem mestu, drugje izguba denarja. Prav tako menjava samega denarja - v glavnem mestu visok tečaj, izven mesta izgubljaš denar z vsakim narejenim kilometrom.

Cene so večinoma enake kot pri nas, s tem da morate vzeti v račun, da je njihova povprečna plača, 60000SIT in je vse za njih večinoma drago. Hrana je ekstremno poceni (predvsem sadje - razen jabolk), avtomobili malenkost ceneje kot pri nas, bela tehnika in mobilni telefoni pa so malce dražji kot pri nas.

Najboljsa menjava je v Kampali. Pozor pri menjavi US$, saj niti ne poskusati z bankovci starejsimi od 1996, pri starejših od 2000 pa dobis precej slabso menjavo (ce jih sploh menjajo). Isto se zaradi slabsega tecaja ne splaca menjati manjsih apoenov. Euro je OK valuta in imas manj problemov kot pri US$.

Glede vize. Stane 30US$ (enkratni vstop), za študente pa 20US$.

Vredno ogleda pove večinoma Lonelly planet tako, da predlagam kar piše tam noter. Izpostavil bi Murchinson Falls N.P.(100$ 3 dni safarija), Sipi Falls N.P., White river rafting na Nilu, gorile na jugu,....

Viza je obvezna, vendar se jo da dobiti na vstopu v Ugando, na letališču v Entebbeju - lahko jo dobiš za 30$ (enkratni vstop), nato pa jo podaljšuješ - dvakrat zastonj, potem pa malce podkupnine in dobiš. Varnost od Kampale na jug je 100%, ljudje prijazni, prenočišča v skoraj vsaki vasici - seveda preprosta prenočišča (postelja v sobi, kopanje v lavorju...). Cepit obvezno za rumeno mrzlico.

Sever Ugande je še vedno zelo, zelo nevaren za kogarkoli, tudi za same domačine. Kony, upornik, straši v tistem koncu že zadnjih 18 let in pokolje ter včasih ustreli, praktično vse kar vidi in gre.
Barantanje kot sem že omenil je obvezno za popolnoma vsako stvar - prevoz, hrana (razen v restavracijah, kjer imaš cenik), obleke,.....
Droge je malo morje - in zelo, zelo poceni. Kilo trave 100 SIT.

Seveda obstajaj tudi rent-a-car, vendar je seveda draga stvar. OPOZARJAM - BARANTANJE ZA CENO JE POPOLNOMA POVSOD - TUDI V COACH BUSIH, KJER CELO DOBIŠ KARTO. V matatujih ne plačuj dokler ne vidiš koliko plača nekdo, ki je vstopil v avto približno tam kot ti, nato daj tudi ti približno isti znesek. V mestu ponavadi stane vožnja 200 šilingov, okoli cca.400. Velja tako za avto kot kolo/moped.

Iz in v glavno mesto Kampalo vozijo vsak dan avtobusi (coachi), in so relativno varni ter poceni. Poleg tega so na voljo se matatuji (kombiji za 14 oseb). V mestih se večinoma držijo te številke, ko pa ste na vsi, vas je kmalu v kombiju tudi po 25 ( moj rekord je 30). Na voljo so še taksiji (special hire), ki pa znajo biti dragi. Zadnja možnost so še piki-pikiji oz. boda-boda - to so mopedi.

Avtobus in matatu gresta ko sta polna. To velja na prakticno vseh linijah, razen drazjih mednarodnih. Tudi ce je avtobus poln in sedezi zasedeni, ni nujno da bo bus sel, saj notri sedijo ljudje, ki so ocitno placani, da zasedajo "plac" in tako privabljajo stranke. Isto je pri matatuju, kjer pa na medkrajevnih relacijah natrpajo do konca matatuje... (rekord 31, Kasese-Fort Portal)

Za hrano si je treba vzeti cas. Tudi ce narocis toast z maslom bo lahko trajalo pol ure. Zato je najbolje narociti vecerjo kaksno uro, dve prej, da obnovijo zaloge... (v kaksnem guesthouse ze opoldne)

Prehrana je v sami Ugandi zelo preprosta, predvsem ko si na deželi, ko pa si enkrat v glavnem mestu, pa imaš na voljo toliko ndijskih, kitajskih, ....restavracij (za veliko denarja), da se ti zmeša. V lokalnih gotilnah je nabolj popularen za turiste chicken, pork, chips, za domačine pa katogo (matoke (zelene banane), fižol, omaka). Turističen meni je ponavadi 300SIT, domači meni 50-100SIT.

V Kampali v blizini avtobusne postaje je zelo prirocen Shoprite supermarket, kjer se da dobiti za normalno ceno prakticno vse. Seveda se v marketu ne da barantati, poleg tega na izstopu natancno pregledajo tebe in tvoj racun in vrecke. Z rukzakom te ne spustijo notri.

V Ugandi je ogromno, tako poceni, kot luksuznih kampov. Po mojem enoletnem bivanju v sami Ugandi, lahko rečem, da tako v mestih, kot v naseljih in turističnih destinacijah, lahko brez problema najdeš celo poceni varianto prenošišča - vendar ponavadi je brez prehrane. Torej res samo postelja z možnostjo umivanja. Topla voda ponavadi ni problem, če je pa ni v pipi, pa ti jo prinesejo v vedru.