Beseda 'kuching' pomeni 'mačka', zato ni nenavadno, da boste kipe teh živali srečevali povsod, predvsem pa na strateško pomembnih križiščih in parkih. Sicer ne gre prezreti, da je splošna značilnost Malezije tudi ta, da je po cestah videti precej manj potepuških psov kot drugje po Aziji. Delno je razlog v religiji, islamu, kjer mačka velja za čisto žival, medtem ko je pes ravno nasprotno. Kakor mi je bil povedal naš novi znanec: če se dotakneš umazanega psa, ki po dežju pritaca pred hišo, si moraš roke umiti 7 krat. Kdo bi si torej delal še dodatno skrb??

Domačinom znana tajnost, sedaj pa tudi tujim in domačim turistom iz drugih koncev države se imenuje GAMBIR. Z njegovo pomočjo se bojda pripelje do neslutenih užitkov. Razen tega pa ima tudi zdravilni namen za zobobol ali kot sredstvo, ki ublaži pike komarjev. Gambir se prodaja na dva načina: kot okrušeni suhi del debla v velikosti enega cm2 ali kot tekočina, predelan, v manjši steklenički. Vsi sarawačani so mi zatrjevali, da deluje. Seveda, kupci so bili edino moški.

cene so za azijske razmere kar visoke vendar ce se izognes alkoholu se da kar poceni priti skozi

najcenejse pivo stane 5 RM (1 evro je pribl 4,42 ringita).

Sicer pa, kar se tice malezijskih muslimanov, ti so od vsega folka najbolj prijazni in te vabijo na caj, pa se radi pogovarjajo. Skoraj vsak zna angleski, tako da sporazumevanje ni problem.

Sarawak in Sabah se precej razlikujeta od zahodne Malezije in sta tudi v kulturnem smislu bolj heterogena in zanimiva. Pestro nocno zivljenje je v Bintulu in Koti Kinabalu, pa tudi okolica je lepa za obiskat, predvsem lesene vasi na vodi, kamor gre bolj malo turistov...

Batu, dve kraski jami severno od KL, kjer Hindujci proslavljajo svoj praznik Thaipusam. Ta praznik je namenjen v cast bogu Muruganu, kjer si skesani in hvalezni romarji prebadajo lica in jezike z nabodali. Ta praznik mislim, da je januarja oz. februarja.

perhentian je zakon.kl se razume.cameroon highlands tudi.bi pa odsvetoval langkawi.nic posebnega razen tega da je tam duty free area in je zaradi tega alkohol cenejsi.

Če nameravate obiskati Petronas Twin Towers, je tukaj en nasvet: tam morate biti že zjutraj ali vsaj nekje do 10. ure. Na recepciji potem dobite brezplačne vstopnice za voden ogled, na vstopnici vam bo pa pisalo ob kateri uri morate biti pred dvigalom. Z dvigalom se lahko povzpnete le do sredine - do mostu, ki povezuje oba stopla. Vsekakor se izplača!

CAMERON HIGHLANDS v osrednjem malezijskem hribovju. Čudovite čajeve plantaže, idealno za trekkinge, nasadi orhidej, jagod, zelo dobra hrana (obvezno probajte "roti" s sirom ali jagodami) in fantastični čaji. Le z vremenom je problem: do 12. ali 13. ure je lepo, popoldne pa ponavadi dežuje, zato pa: "rana ura, zlata ura"!

Melaka, nekdanje glavno pristanisce v JV Aziji, kjer se prepletajo kulture razlicnih kolonialnih osvajalcev.
Kuala Lumpur: Twin Towere Petronas, Plaza Merdeka, Park Lake Gardens s pticjim in metuljim parkom ter vrtom orhidej.
Otoka Penang se raje izognite saj ima Malezija veliko lepsih otokov kot je ta! Recimo otocje Langkawi.

Vsekakor boste potrebovali za ogled KL-ja kar nekaj dni, najbolj pa priporočam izlet na otok Perhentian, ki velja za enega najlepših na svetu (se strinjam), kjer boste doživeli enkraten podvodni svet in dobro ter poceni hrano. Za surferje pa je najboljši Cherating - tudi najem surfa je strašno poceni, kupite lahko tudi lepe Batike in se dobro najeste in napijete :).Pa seveda duttyfree cona Lankawi

Muzej je zanimiva zbirka etnoloških predmetov in starih fotografij, kakor tudi mrtvih predstavnikov pragozdne favne. Kogar zanima podrobnejši vpogled v kulturo območja, ta se utegne ustaviti v muzeju za kako uro ali dve, seveda pa lahko tudi precej več. Vstop je prost. Muzej je razdelejn na tri sekcije: etnološko, umetniško in islamsko.

Orangutani so turistična znamenitost Bornea, oz. dobro prodajan turistični artikel, kakor te dni na veliko oglaševani domorodci (Iban, Melanau, Orang Ulu...) z možnostjo prenočitve v eni od 'dolgih hiš' (longhouses), kjer živi cela vaška skupnost in ima med seboj točno določene naloge in hierarhijo. Nazaj k orang utanom: v bližini Kuchinga, po enourni vožnji z minibusom se nahaja Semenggok. To je kraj, kjer se v rehabilitacijskem centru za orangutane nahaja okoli 20 živali, katere so zavrgli nekdanji lastniki ali bile na drugačen način odtujene iz svojih pragozdnih habitatov. Najbolj zanimiv obisk je v času hranjenja, takrat jih največ pripleza iz krošenj. Za vstop je potrebno plačati vstopnino, ki znaša 3 RM. Dokaj umirjena pot mimo umetnih nasadov lokalnega rastlinja vodi do centra po kakih 30 minutah mirne hoje.

Mesto samo sicer ni nič posebnega, zanimivih pa je nekaj še ohranjenih dvonadstropnih lesenih hiš, ki imajo skupno verando pred vhodom v štacune in biljardnice, ki si delijo prostor pod isto streho. Dobre so tudi muslimanske restavracije, ki jih najdeš v mestnem središču.

jaz sem imel tak obcutek da je dobro se ne kaj prevec vmesavati in sprasevati o njihovih notranjih zadevah in vse kar je povezano z religijo.se posebej ne z malajskim delom prebivalstva.so malo nezaupljivi do zahodnjakov.

Ce se hoce kdo voziti z motorji in avti, naj ne verjame kaki turisticni agenciji, da ni potrebno mednarodnega vozniskega dovoljenja.

Čeprav imaš prenočišč malo morje in najdeš najcenejšega tudi za 30 RM na noč v sobi s tankimi lesenimi stenami, teh ravno ne priporočam; v kakšnem imaš posteljnino zapackano in preluknjano, v drugem, vesele ščurke in prosojne gekone, v kakšnem pa se še najde kaka podgana, ki pride na obisk vsako noč in ruži po plastičnih vrečkah v košu.

da se tudi stopat, sicer pa te dostikrat ljudje povabijo v avto, ko vidijo, da tovoris velik nahrbtnik. Pri tem niti nocejo nobenega placila, so izjemno gostoljubni ljudje.

Lokalni avtobusi so kar Ok.

Kako najceneje priti iz-do KLIA do Kuale Lumpurja: z busom iz letališča po enourni vožnji do Nilai (2 RM/os, vozi na vsakih 15 minut), kjer zamenjamo bus za KL ali pa gremo na vlak (4,7 RM/os, pribl. 1 ura do KL Sentral, vozi na 20 minut)- postaja je za ovinkom avtobusne v Nilaiju, tako da ni treba daleč hoditi. Privarčujemo precej, če le imamo več časa kot denarja:)

avtobusi - on time po voznem redu, kar za Azijo ni glih značilno... tudi kvaliteta prevoza je zelo dobra

avtobusi so poceni in kar kvalitetni.glede vlakov pa moras rezervirati karto 3 do 4 dni prej se posebej ce se odpravljas proti tajski.po kl so pa najboljsi taksiji ki pa v vecernih urah ne radi vklapljajo taksi metre zato se prej pozanimaj koliko priblizno te bo stalo pot nazaj in potem barantaj

Po KL-ju uporabljajte nadzemeljske metroje Putro, ter taxi (pazite da bo taksimeter vklopljen). Na odročnejša območja vzemite zadnji avtobus, ki vozi vso noč in vas zjutraj privede na cilj (obvezno business class). Cena za prb 700km je 1000 in 2000 sit.

Za učinkovito in hitro premagovanje mestnih razdalj je na voljo putra oz. monorail, katere trase potekajo pod zemljo, nad zemljo in med nebotičniki in hišami.

Iz Melake se da potovati do Indonezije na Sumatro.

Po mestu vozijo stari avtobusi... verjetno skorajda muzejske vrednosti. Do Wildlife Rehabilitation Center v Semenggoku, kjer si lahko oglete orangutane v zavetišču, vozi št. 6 oz. kombi (minibus) v smeri Seriana. Za daljše razdalje je potrebno iti na regionalno avtobusno postajo izven centra mesta, kjer je mnogo ponudnikov prevoza. Splača se prositi za študentski popust, če ste še študent. Cene se pri vseh družbah enake, medtem ko je kvaliteta lahko precej različna. Škoda bi bilo, če si ne bi za to ceno privoščili najboljšega.

Od letališča pa do mestnega središča je še kar daleč, zato je najcenejši način enostavno iti do glavne ceste, ki je kakih 5 minut hoda iz letališke stavbe in pomahati kateremu od mini busov, ki vozijo vsakih nekaj minut mimo, vse do desetih zvečer. Cena je 1,5 RM na osebo.

Za prevoz po okolici oz. proti trajektu za Labuan se uporabljajo mini busi. Do Kote Kinabalu se da priti s privatnim taksijem, avtobusom ali pa celo vlakom, ki je edini na Borneu in je prava muzejska zanimivost.

Glavna avtobusna postaja Puduraya bus station se nahaja v centru mesta, v neposredni bližini poceni hostlov, ki jih upravljajo Indijci. Izbire avtobusnih služb je na pretek, cene pa so bolj ali manj podobne. Ponavadi ni potrebno rezervirati karte vnaprej, če pa so kaki prazniki, pa utegne biti vse polno.

Iz Johor Bahru do Kuchinga se da leteti po ugodnejših cenah, kot recimo iz Kuale Lumpurja. Zaenkrat na tej poti obratuje AirAsia, kjer se splača rezervirati pravočasno za najbolj ugodne variante.

Vseeno, tudi če ne bomo kuhali, pa se splača ozreti na tržnico po suha, prepražena sončnična zrna kot eden od priljubljenih prigrizkov ali snackov. Po sveže banane in oranže ali pa korenček - za na pot.

glede shopinga je china town ena najboljsih krajev v jv aziji

odlična... kitajska, tajska, malezijska-indonezijska, indijska... Zame imajo najboljšo kavo, delajo jo s sladkim mlekom v nekakšnem sirupu...

caj z mlekom - teh tarik se pije v velikih kolicinah, odlicnega okusa je in poceni. prav tako kava .
nasi goreng - pecen riz je bolj okusen ko v sosednji tajski.

V Koti Kinabalu se da jesti odlično in poceni morsko hrano, še posebej je priporočljiv obisk tistega dela nočne tržnice, kjer se pečejo in dušijo razne ribe vseh velikosti in še posebej dobre hobotnice in sipe na ražnju. Njam... Na nočnem marketu pa imaš petro izbito vsega, od lokalnih sladic do pečenega riža, tako da v KK nihče ne ostane lačen. Velja še omeniti del tržnice s svežim kokosom, ki je verjetno najboljši v državi.

Obrežje reke Sarawak ima svoj nočni šarm. Še najboljši način druženja z domačini je preprosto povedano- ribarjenje.

Nočno življenje je dokaj impresivno, svobodnjaško. Glede na to, da za Malezijo velja, da je dokaj konzervativna družba, ki se kmalu po mraku odpravi po počitek v zavetje svojega doma, je bil Bintulu (in Sarawak nasploh) očarljivo drugačen. Sproščen. Nekoliko divji. Mladci so se zbirali v gručice in srkali pivo, ženske so se sprehajale v mini krilih in na vsakem ogalu je bil karaoke bar s pestro ponudbo. Cela ulica se je izgleda spremenila v bar; in vsakdo nama je ponujal kako piksno piva. Cena le tega je bila med najnižjimi v državi - po 2 RM za myanmar beer. Zanimivo, da se je mjanmarsko pivo znašlo na tem koncu Malezije.

Tudi Beaufort ima svoj nočni market, ki ni daleč od Mandarin Inna in kup muslimanskih restavracij, pa tudi kitajskih na obeh straneh reke. Nočno življenje se pa odvije predvsem v večjih in manjših pivnicah, tudi te so za ogalom Mandarin Inna in pa v številnih biljardnicah.

Shukran je vedno živahna in dobro založena muslimanska restavracija na poti od Puduraye proti kitajski četrti in praktično odprta 24 ur, zato se tudi sredi noči najde dobro vzdušje, saj je večina restavracij v okolici zaprtih. Za en dober teh tarik ni nikoli predaleč. Nad njo se nahaja burmanska restavracija v prvem nadstropju, kjer se ponavadi zadržuje veliko mjanmarčanov, ki imajo svojo četrt v neposredni bližini, vzdušje pa je tudi povsem njihovo.